To kar se zadnje dni dogaja v Parizu, je Islamska država napovedala že septembra. In začelo se je. Blagor tistim, ki menijo, da gre za pač še en teoristični napad. Menim, da je to precej več. In da je skrbno načrtovano, premišljeno. Napad na satirični časopis Charlie Hebdo je pretresel ne le francosko, temveč svetovno javnost. Razburil novinarje po Evropi. Napad na trgovino, v kateri prodajajo židovsko hrano, dvomim da je bil izbran naključno. In ja, čeprav se je načelno lov na teroriste v Parizu z ubojem teroristov končal, imam občutek, da je končan le za danes. Dobljena je bitka. Ne pa tudi vojna.
Vem, apokaliptično se bere. Paranoično? Morda. Za tiste, ki varno uspavani menijo, da je Pariz daleč od nas. A če poslušamo, kaj je danes rekel eden od verskih muslimanskih voditeljev, ki je teroristične akcije za prihodnje dni napovedal v Veliki Britaniji, ZDA in vseh državah, ki so se pridružile ameriški koaliciji za boj proti terorizmu, ki ga je napovedovala Islamska država, razlogov za uspavanost ni.
Če smo uspavani državljanke in državljani, ni zaenkrat še nič narobe. Verjamem oziroma upam, da tisti, ki kakorkoli skrbijo za varnost, niso. Zelo zgovoren se mi je zdel poziv francoske muslimanske skupnosti njihovim imamom, naj danes, ko je v mošejah molilni dan, na verskih obredih v Franciji obsodijo terorizem. Doslej nisem nikjer zasledila, da bi se imami na poziv odzvali.
In še en srhljiv vidik sem zaznala ob lovu na teroriste. Mediji so ga prenašali neposredno. Reality show, ki so ga medijem in javnosti uprizorili v najbolj kruti in realistični maniri. Nobenih nagrad "tekmovalcem" niso potrebovali. Svetovna javnost je lahko dogajanje spremljala iz naslanjačev. Ne vedoč, kdo bo jutri glavni akter.
V bistvu je človeštvo pred hudo dilemo. Kako se znebiti nelagodnega občutka pred muslimani. Zavestno mi je kristalno jasno, da so enako kot med vsemi, tudi med njimi dobri in slabi. A se zaradi skrajnih stališč nekaterih od njih ter njihove agresivnosti, krutosti, nehote pričenja posploševati.
Kakršnokoli nasilje ( v imenu kateregakoli boga) je treba odločno obsoditi. Obenem pa skušati ohraniti trezno glavo, da se ne bomo okužili s sovraštvom, sklepanjem na prvo žogo. Pred težko nalogo je svet. In bojim se, da hudo brbota v kotlu navideznega miru.
Ni komentarjev:
Objavite komentar