Kaj ti mora biti, da si rojen v Sloveniji in se greš boriti v Sirijo? Tega ne bom nikoli razumela. Tipi imajo družine, pa odrajžajo med poblaznelo drhal. In se nato vrnejo. In posedujejo orožje. Tudi minomet. Za vsak slučaj, verjetno, da se najde, če bi jim kakšen slovenski sosed Janez potacal kakšno rožo na dvorišču. Ker...lepo vas prosim, sadike niso zastonj in v Sirijo človeka vodi eno samo človekoljubje. Islamska vera, ki jo prevzameš, pa je obliž, ki celi rane.
Ja, povsem človekoljubno dejanje je, ko človek zasliši, kaj se dogaja v Siriji, ki nenazadnje niti ni tako daleč, da se odpravi tja pomagat. Zgrabiš orožje v roke in greš v boj. Tvoja družina bo že malo potrpela, saj ji tu nič posebnega ne manjka. Bratski borci Islamske države pa so tisti, ki jim je treba priskočiti na pomoč, da bodo nevernikom rezali vratove. Ne vem kaj Evropi ni jasno. Eno samo človekoljubje in borbeno razpoloženje vodi te velike duše.
Policija to še kar razume, saj tip z minometom in arzenalom orožja ni posebej nevaren okolici, zato lahko prodaja svoje bajke in povesti o Siriji. Sosedov Janez bo pa že pazil, kako stopiclja mimo njegovih vrat, da se minomet ne bi sprožil. Sicer pa so vsi ti borci silno ljubeznivi, mirni, prave nedolžne ovčice.
In se spet, blesavo, saj vem, sprašujem, kaj je to, da je toliko zapornikov nedolžnih,vsi borci islamske države se borijo za pravo stvar, samo mi, navadni buksli, ki smo v večini, ne razumemo ne prvih in ne drugih. Nekaj mora biti narobe s človeštvom, da si zastavlja tako neumna vprašanja. Kaj, pa bom razmišljala. Ko se domislim, vam povem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar