Volitve na lokalni ravni niti slučajno niso enake kot na državni. Če smo na državni volili kar smo volili, želeč si spremembe in smo upe položili v nove matadorje, ter zamižali na eno oko ob lokalnih kandidatih in kandidatkah za poslanke in poslance, pa bo na lokalnih volitvah drugače. Tu si vsekakor želimo kaj novega, konkretnega, a ne bomo kupovali mačka v žaklju.
Če mi nekdo postavi na kandidatno listo nov obraz, o katerem nimam pojma in ki se ni potrudil s kampanjo resno že pred mesecem ali dvema, vedoč, da ima v Celju težko nalogo, saj je obstoječi župan trdno v sedlu, me ne zanima. Tudi zato ne, ker je v lokalnem časopisu na spletu že teden dni ob njegovem imenu zvezdica in zapis, da je kandidat menda kandidaturo umaknil. Nihče tega ne demantira. Torej, drži?
Politiko se je, seveda, treba znati iti. Če se na plakat naslikajo novi obrazi in natrosijo kup floskul kaj bodo, ne povedo pa, kako, me ne zanimajo. Čeprav bi jih silno rada volila. Žal mi je, da so že v štartu volitve izgubili. Kampanjo je pač treba načrtovati, premisliti, še posebej, če hočeš premagati težkokategornika.
Zato bo v Celju ostal Disneyland. Pravljično lahko bo prišla obstoječa ekipa do zmage, ob asistenci enih in istih obrazov iz drugih strank, ki se pridno uklanjajo za drobne bonbone obstoječemu.
Da pa ne bi bili samo črnogledi. Morda se bo kaj vendarle spremenilo v mestnem svetu in bodo vanj prišli novi ljudje iz novih strank, ki bodo počasi vnesli nov veter in čez štiri leta prevzeli krmilo. Kar pa začasno (do volitev čez štiri leta) tudi ne bo tragedija. Zato, pogumno naprej. Le z znanjem se velja malo bolj oborožiti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar