Seveda je bilo pričakovati, da bo Čista jeba dečkov iz Rogatca sprožala različne odzive. Čeprav narod benti levo in desno je hudič, ko se "jeba" pojavi na radijskih valovih, ker...saj veste, naši otročki na radiu tega ne smejo slišati, če fotr vsak dan zganja mnogo bolj sočne, pa je, seveda, del družinske folklore.
Čista jeba je lahkoten, zafrkljiv komad, ki gre odlično v ušesa. Če bi bila čista jeba, ki spremlja naš vsakdan tako lahkotna, kot lahkotno zveni Čista jeba, bi bilo pravzaprav fino. Ker pa je čista jeba na celi črti in nič ne kaže, da bi zlezli v kratkem iz nje, je situacija precej bolj resna. In prav nič lahkotna.
V bistvu je jeba doma, v Evropi in na svetu vobče. Je sploh kje, kjer je ni? Verjetno že. A teh kotičkov je vse manj. K njej izdatno pripomoremo tudi sami. Ker se medsebojno gnjavimo, ker etiketiramo, ker izključujemo, ker je tako fino otresati jezike in pometati pred tujim pragom, domačega pa pustiti lepo zaprašenega.
Da je čista jeba tudi del evropskega vsakdana mi postaja jasno ob cirkusih, ki spremljajo tokratno imenovanje evropskih komisarjev. Naenkrat se ves evropski parlament spozna na energetiko in kar naenkrat so vsi neverjetno "duhoviti" in premlevajo o na videz eksotičnih veščinah, ki jih med drugim obvlada slovenska kandidatka za evropsko komisarko ter se jim cinično posmehujejo. To dokazuje zgolj njihovo maloumnost in vkalupljenost v svoje okostenelo razmišljanje.
Čista jeba bo, dokler ne bomo izstopili iz ozkoumnosti, dokler bo tako fino metati polena pod noge drug drugemu, dokler se bomo razdvajali, ne mislili s svojo glavo, dokler ne bomo uvideli, da smo na koncu vsi na istem. V čisti jebi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar