Norosti je vse več. Ne vem, kako je z ono, diagnosticirano, vsekakor pa je je vse več okoli nas. Novice v medijih kot da so vse iz rubrike "Saj ni res, pa je", fenomeni, ki vznikajo, so vedno bolj spominjajoči na norost, svet se vse bolj vrti v noro smer. Pravzaprav...bolj nor, bolj normalen za 21. stoletje, bi lahko bilo geslo za današnji čas.
Poleti so se polivali z ledeno vodo za dober namen, sedaj po socialnih omrežjih "drsi" polž, vsake toliko prileti na mail kakšno na pol blazno sporočilo, kaj se bo zgodilo če bom..., na FB kar naprej ona obvestila v slogu: "Deli, če imaš hčerko in jo imaš rad..." In folk deli, klika, všečka...
Neverjetno, kako se čredni nagon v kriznih časih krepi, čreda ovac se širi, trop volkov pa vse pogosteje lop po njej. Trop volkov se ne širi bistveno, krepi pa se njegova moč, ker ovce blejajo in nemočno čakajo na...kaj? Apokalipso? Na boljše čase vsekakor ne več.
Saj res. Boljši časi. Ko smo v konec osemdesetih sanjali o svoji državi, je v ljudstvu tlelo upanje, kako bolje si bomo znali postlati sami. Ko smo si postlali sami, je tlelo upanje, kako dobro nam bo, ko se bomo pridružili Evropski uniji. Ko smo vstopili vanjo, smo ponosno utripali s trepalnicami, ko so nas predstavljali kot novo zvezdo Evrope. Potem smo se greli na tej slavi. Malo zaspali. Postajali vedno bolj ovčičasti, ker saj nam je kar dobro večinoma šlo. In nismo videli, ali hoteli videti, kaj se dogaja z volčjim tropom, ki se je krepil.
Potem se je približala gospodarska kriza. Sprva smo jo samozavestno, skoraj pomilovalno, opazovali, dokler ni z velikim valom pljusnila tudi na nas. Iz nove zvezde Evrope smo se prelevili v zvezdico zaspanko. Prehitevali so nas po levi in po desni. Volčji trop si je nagrabil kar se je nagrabiti dalo. Koliko približno znaša njihov plen, nam verjetno ne bo nikoli povsem jasno, vemo pa, da bomo ovčice za to plačevale. Kar že dobro občutimo na lastnih plečih. Eni, žal, zelo hudo. Drugi (še) malo manj. Tretji pa sploh nikoli ne bodo. Na boljše čase ne vem, če kdo še sploh misli.
In kaj pomaga jamr v mojem slogu? In jamr po medijih? Popolnoma nič. Ta je iz rubrike: "Govorili smo. Howk." S to razliko, da ko je to izrekel indijanski poglavar, se je kaj dejansko zgodilo. Ko blejemo mi, pa se volčji trop zagotovo zabava in si misli, naj ljudstvo nori, ovčičasto je, in ko bo zrelo za zakol, se bomo dokončno pomastili z njim. Za ovce rojeni, za ovce smo bili vzgojeni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar