Celje: Brzina je naša vrlina

Rakušev mlin je lep primer neverjetne hitrosti in učinkovitosti mestne oblasti in inšpekcijskih služb. 6. oktobra je ta objekt iz leta 1903, ki je bil spomeniško zaščiten, saj je veljal za enega najboljših primerov slovenske industrijske arhitekture ob prehodu iz 19. v 20. stoletje, zagorel. Komaj mesec dni kasneje je občina bliskovito že izbrala podjetje, ki bo stavbo porušilo, inšpektor pa izdal nalog, da je rušenje potrebno izvesti. Še več. Stavba je menda tako zelo nevarna, da so se preiskave vzrokov požara najprej ustrašili kriminalisti, potem pa še bližnji Lidl, ki je raje zaprl štacuno in verjetno računa, da bo za čas zaprtja vsaj dnevni izkupiček pokrila občina.

"Imamo kaj za pokazati," je bil predvolilni slogan celjskega župana. In glej, res. Zgodilo se je. Že dan po volitvah je bilo kaj videti. Kadilo se je do nebes. Sedaj lahko aplavdiramo neverjetni učinkovitosti. Potem, ko je objekt desetletja propadal, in se je zanj fučkalo najprej Kovinotehni, potem Mestni občini Celje, ves čas pa "spomeničarjem", zanj pa se je pretežno fučkalo tudi Celjankam in Celjanom, je zadevo temeljito, hitro in učinkovito rešil požar. Morda bo zemljišče že na pragu novega leta očiščeno, pripravljeno, da ga občina proda najboljšemu ponudniku, ki bo območju dal vsebino. Morda bo tam pokrito družinsko otroško igrišče, kot sem prebrala v predvolilnih županovih načrtih?

Če morda niste vedeli, celjskega župana:"Skozi življenje vodi moto, da sta optimizem in dobra volja najboljši orodji za reševanje težav. S problemi se sooča in jih poskuša reševati. Najbližje, prijatelje in sodelavce vedno bodri z besedami, da če si ne želiš na Triglav, tudi na Everest zagotovo nikoli ne boš prišel. Tako jim vliva novih moči in volje, da so se pripravljeni spoprijeti z vsemi preprekami na poti do uspeha."

Ergo...kaj bi ujčkal propadlo, škrbinasto stavbo, če lahko namesto nje zrase nova lepotica, v občinsko blagajno pa od prodanega zemljišča kane kakšen evrček. S problemom se je učinkovito po požaru soočil, sedaj ga rešuje, s sodelavci pa se verjetno bodrijo, ko prebirajo peticije, bloge in novinarske članke, ki tarnajo nad usodo Rakuševega mlina, z besedami: "Za svakim dobrim konjem diže se prašina." In pot do uspeha jim je zagotovljena. Če bo tu, na primer pokrito družinsko otroško igrišče, bo javnost utihnila, saj bi težko nasprotovali čemu takšnemu. Zato z zanimanjem čakam razplet dogodkov.