Da pravice ni na svetu, je vedel že hlapec Jernej. Manj kot imaš denarja, manj je tudi pravic. Žalostno. A resnično. Na vseh ravneh. Povsod po svetu. Vsi bogati, vsi enakopravni.
Če je človek zdrav, se z življenjem še kar nekako spopada, ko mu hrbet obrne zdravje, pa še kako postane pomembno koliko ima kdo pod palcem. Načelno, seveda, ne. Načelno smo vsi, ki plačujemo v zdravstveno blagajno, enaki. Načelno je zdravstvena oskrba v Sloveniji dobra. A hudič, kot vedno, se skriva v podrobnostih.
Ko te napade kakšna posebej zahrbtna bolezen, ki ji ne vedo vzroka in tudi leka ne, je zelo pomembno, kakšno zdravstveno oskrbo imaš, koliko se sam informiraš o stvareh, v končni fazi pa tudi, če si si v stanju plačati zdravilo, ki še ni na listi brezplačnih zdravil. Za ljudi z MS zaenkrat še ni zdravila. So zaviralci, ki enim pomagajo bolj, drugim manj. Zdravila so draga, zato jih mora odobriti zdravniška komisija. V glavnem jih odobri. Če si star pod 50 let je možnost za to, da jih dobiš, večja, po 50. letu precej manjša. Očitno je 50 čarobna prelomnica. Zato "komaj čakam", da bom v najboljših letih :)
Raziskovalci po vsem svetu neumorno iščejo zdravilo za MS, a ga še niso iznašli. Pojavljajo se neprestano nova, ki vsaj lajšajo težave, ki jih prinaša MS. In komaj tri mesece menda je na slovenskem tržišču zdravilo, ki naj bi odlično pomagalo bolnikom z MS, ki zelo težko hodijo. A je zdravilo trenutno na voljo le, če ga plačaš iz svojega žepa. 235 evrov na mesec. Še pred nedavnim je bil ta znesek 470 evrov. Sedaj so ceno prepolovili. Na misel so mi prišli pametni telefoni, ki so astronomsko dragi, ko pridejo na tržišče, potem jim cena pada. Očitno je tako tudi z zdravili. In se vprašam, koliko znaša realna cena.
Kakorkoli, sedaj sem si zdravilo privoščila. Privoščila, ja, ker je absolutno luksuz za moj proračun. A zdravilo odlično deluje. Učinek je bil viden že po prvi tableti. Res je, da nimam pojma kaj bo, če jih bom jemala več let, ker so na tržišču v svetu šele dve leti. Stranski učinki so vsemogoči. A pravzaprav...človek nima kaj izgubiti. Razen denarja. Če ga ima vsaj toliko, da si to še lahko privošči. Menda bo čez nekaj mesecev to zdravilo na stroške zdravstvene zavarovalnice. Menda.
In tako smo tudi v bolezni državljani razdeljeni vsaj na troje. Na tiste, ki si zdravilo še lahko kupimo, na one, ki to storijo brez težav in na one, ki lahko o tem samo sanjajo. In potem pobrskaš po netu in vidiš, da o izkušnjah s tem zdravilom v Sloveniji ni mogoče prebrati ničesar. V lekarni, kjer so mi jih izdali, si je mlada farmacevtka res prijazno vzela čas, da bi mi odgovorila na veliko vprašanj, čeprav je priznala, da z zdravilom nima nikakršnih izkušenj in da še nihče od 4 uporabnikov, ki so doslej pri njih kupili to zdravilo, ni podal povratne informacije. Zato sem ji obljubila, da ji bom prišla poročat, kako delujejo name. Da bo lahko povedala ostalim, ki bi morebiti prišli ponj. Ja, tudi na telefonsko številko, ki je zapisana v navodilih za zdravila, kamor prosijo, da sporočamo vse morebitne stranske učinke, bom poročala. Morda moja izkušnja komu kaj pomaga. Predvsem pa...držim pesti, da me zdravilo "zadane" tako kot je treba. S čim manj stranskimi učinki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar