Nestrpneži

Čeprav se na trenutke zdi, da smo narod ovac, smo hkrati tudi neverjetno nestrpni in agresivni. To se najbolje kaže v prometu. Toliko histerikov in agresivnežev kot jih je za volanom v Sloveniji, ne srečaš zlepa. Zato tudi ni čudno, da je toliko prometnih nesreč.

Na avtocestah je nacionalni šport, da se ti nekdo prilepi na odbijač, ko po prehitevalnem pasu voziš s 140 km/h in prehitevaš prikoličarje. Ker jih, seveda, ne moreš preskočiti, jih je pač treba prehiteti. A histeriki za volanom ob tem povsem ponorijo. Trobijo, mežikajo, vklapljajo smernike, krilijo in nato, ko končno prehitiš, vsi penasti odbrzijo dalje. 

Kot redna uporabnica štajerske AC ugotavljam, da so najbolj agresivni in podivjani vozniki kombijev. Po možnosti belih. Zanimalo bi me opraviti sociološko raziskavo o profilu voznikov teh kombijev. To morajo biti svojevrstni tiči. Da o onih z romunskimi registrskimi tablicami sploh ne izgubljam besed. Ti nenadoma zavijejo z enega na drug vozni pas, in če imaš oči na pecljih ter kanček sreče, se trčenju izogneš.

Druga sorta kalibrov je peščica voznikov, res so v manjšini, ki v prestolnici norijo v križiščih. V jutranji konici je tam, razumljivo, gneča. Naj se vam ne zgodi, da se kje križišče za nekaj sekund zamaši, vi obstanete tam za nekaj sekund, na nasprotni strani pa se prižge zelena luč. Folk kot poblaznel stopi na plin, prihrumi in se ustavi nekaj milimetrov od vašega avta, ob tem pa doživljajo živčni zlom. Najboljši recept v takem trenutku je ohraniti mirne živce, se smehljati in opazovati, kako jim para sika iz ušes, na usta prihaja pena, v lica pa zaripnejo.

In še ena sorta poblazneležev za volanom je. To so frajerji, ki kot poblazneli vozijo v krožišča. Jasno je, kako se vstopa in izstopa iz krožišča, kdaj nakažeš smer in kdo ima prednost. A včasih se zgodi, da je gneča velika in čakaš, čakaš, čakaš na vstop. Potem zagledaš vozilo, ki še ni v krožišču. Ti bi lahko mirno vstopil vanj, če ne bi nestrpnež v onem vozilu, ki se približuje krožišču, pohodil plin in kot poblaznel švignil vanj, ker...ti me pa ne boš, baba, prehitela.

Potem so še brezštevilne variacije na zgoraj opisane teme. Vsak teden kaj novega. Izvirnega. In varnost izzivajočega. Razumem, dečki, da ste v življenju nezadovoljni, nervozni in da se vam neizmerno mudi. A tako grozno zoprni ste, da vas res že zelo težko gledam. Še sreča, da ste vendarle v manjšini.