En trapast slovenski pregovor je: "Vse slabo je za nekaj dobro." Precej tipično, trpeče, krščansko se sliši. Vse odpuščajoče. Z vsem sprijaznjeno. Ker...vse je za nekaj dobro. Ne vem za kaj bi bilo dobro, če je človek bolan, če je reven, če je brez službe, če je v stiski, če je izgubil otroka, če se mu dogaja slabo. Zakaj bi se veselil tega? Zakaj bi iz tega moral izvleči kaj dobrega?
Dvomim, da tisti, ki nimajo za preživetje, v teh dneh, ko se prodajne police bohotijo od artiklov vseh sort, uživajo. Povsod naokoli vse lučkasto, veselo, mrzlično nakupovalno, oni pa...česa naj se veselijo?
Ko prebiram, na primer, kako se razburjajo člani uprave slabe banke, ki naj bi jim 20 tisoč evrsko plačico mesečno prepolovili, se sprašujem, ali se takšni ljudje v teh dneh sprašujejo, kako je tistim, ki delajo za 500 evrov, ali tistim, ki ves mesec delajo, pa jim plače preprosto ne izplačajo, pa tistim, ki so brezposelni in bi z veseljem delali, pa nimajo kje...Kako mučen mora biti december za vse te.
Pa če pustimo vnemar materialno, ker pravijo, da denar, bogastvo, ne prinašata sreče. Tu so še povsem nematerialne stvari. Na primer. Zdravje. Če ga ni in človek še funkcionira, se nekako volja in veselje do življenja najdeta. V nasprotnem primeru volja verjetno pojema. In res me zanima, za kaj naj bi bila bolezen dobra. In kako naj bi bolezen človeka razsvetlila? Berem, kako nekateri, ki so zboleli, iščejo načine za ozdravitev. Alternativci si manejo roke, razni svetovalci kako se prehranjevati, takisto. In predvsem...pacienti so odlična tržna niša za marsikoga. Zato...čim več bolnih, da si bodo žepe lahko napolnili vse mogoči svetovalci.
Življenje pa je v resnici tako zelo preprosto in enostavno. Če si zdrav, zaposlen, solidno plačan, če nimaš posebnih materialnih skrbi, če si zasebno kolikor toliko srečen, je življenje lepo. Več kot je nad glavo nakopičenih težav, bolj bedno je vse skupaj.
Še najbolj pošteno je pred dnevi dejal ameriški milijarder, ki mu gredo na živce kolegi bogataši, ki jamrajo, koliko skrbi ima človek z veliko denarja. Na vprašanje, katere so skrbi, ki ga tarejo, je odvrnil: "Ni jih." Edino kar ga v življenju muči je: "Škoda, ker se mora enkrat nehati. To je edino, kar me spravlja ob živce."
In to je to. Ne nakladajte, dokler ste zdravi, materialno preskrbljeni, siti, imate streho nad glavo in ste zasebno kolikor toliko srečni. Pa četudi kaj od tega umanjka, še ni konec sveta. Življenje delajo lepo številne stvari. Le videti jih je treba. Po drugi strani pa, pretirano poveličevati ga, je prav tako brez smisla. Rodimo se, ne da bi se hoteli, odbrzimo skozi življenje, vsak po svoje, in nato odidemo. Na zadnji postaji smo vsi enaki.To je vse. Zato dovolj jamra in dovolj glupih pregovorov. Slabo ni za nič dobro, je pa res, da se marsikaj slabega da preživeti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar